Plače: Vrste obračunov
Poznamo obračune za:
- plačila za delo
- plačila za čas nadomestil v breme delodajalca
- plačila za čas refundiranih nadomestil
- plačila nadur
- plačila razlike do minimalne plače
- materialnih stroškov
V določenih primerih obračuna ne uporabljamo, saj preprosto vpišemo bruto znesek. V polju obračun izberemo 00 - Ni obračuna.
Za enostaven izračun izplačila je možno kreirati enačbo, sicer pa se obračuni pripravijo posebej za uporabnika.
Obračun plačila za delo
Redna urna postavka je predvsem odvisna od atributa plače delavca. Izbiramo med obračuni:
- 01 - glede na atribut plače v primeru točkovnega sistema množimo število točk z vrednostjo točke in delimo z dejanskim številom ur. V primeru bruto sistema, bruto znesek delimo z dejanskim številom ur. V obeh primerih tako izračunamo urno postavko. Urne postavke (tudi po sistemu U-urne bruto postavke in D - urne bruto postavke delovnega mesta) se množijo s številom ur na posamezne ključe.
- 04 - je primeren samo za točkovni sistem izračuna plač. Številu točk in vrednosti točk se prišteje še znesek vpisan v šifrantu Tarifni razredi. Obračun je zelo specifičen in se ga redko uporablja.
Obračun plačila za čas nadomestil v breme delodajalca
Osnova za obračun nadomestil je lahko različna (določa jo branžna kolektivna pogodba ali interni akti podjetja). Najpogosteje se uporablja povprečna bruto plača preteklega tromesečja. Možno pa je uporabiti tudi povprečje preteklega meseca. Od sistema obračuna je odvisno ali bomo uporabljali povprečno urno postavko ali povprečni bruto. Paziti je potrebno le, da delavec za čas nadomestila ne dobi višji prejemek kot, če bi delal.
Osnova za nadomestila se izračunava iz preteklih izplačil, zato praviloma nebi smelo priti do previsokega izplačila. Če pa se to kljub temu zgodi, je potrebno poiskati ključ, ki je neupravičeno označen tako, da se njegovi zneski vštevajo v osnovo. Oznako boste našli v polju Osnove preteklega obdobja,meseca.
Lahko pa jo omejimo tudi na najmanj minimalno urno postavko. Osnova se obračuna v višini količnika, ki ga določimo na ključu. Glede na izbrano osnovo uporabimo obračun:
- 14 - osnova: povprečna urna postavka preteklega meseca
- 23 - osnova: povprečna bruto plača preteklega meseca
- 19 - osnova: urna postavka preteklega obdobja
- 24 - osnova: povprečna bruto plača preteklega obdobja
- 25 - osnova: povprečna urna postavka preteklega meseca, vendar ne nižja od minimalne urne postavke
- 26 - osnova: povprečna bruto plača preteklega meseca, vendar ne nižja od minimalne bruto plače
- 27 - osnova: urna postavka preteklega obdobja, vendar ne nižja od minimalne urne postavke
- 28 - osnova: povprečna bruto plača preteklega obdobja, vendar ne nižja od minimalne bruto plače
V določenih primerih ne smemo uporabiti urne postavke ali bruto plače preteklega obdobja (npr. začasno skrajšan delovni čas) ampak iz točno določenega obdobja (ko je delavec še delal polni delovni čas). Obdobje vpišemo neposredno delavcu. V tem primeru lahko uporabimo obračune
- 30 - osnova: urna postavka preteklega obdobja, ki jo je delavec imel vpisano na izbrani mesec
- 31 - osnova: povprečna bruto plača preteklega obdobja, ki jo je delavec imel vpisano na izbrani mesec
- 32 - osnova: urna postavka preteklega obdobja, ki jo je delavec imel vpisano na izbrani mesec, vendar ne manjša od minimalne urne postavke
- 33 - osnova: povprečna bruto plača preteklega obdobja, ki jo je delavec imel vpisano na izbrani mesec, vendar ne manjša od minimalne urne postavke
Obračun plačila za čas refundiranih boleznin
Osnova za obračun refundiranih boleznin je določena z zakonom. Izračunamo jo iz zneskov izplačanih v preteklem letu. Med zneske se vštevajo vsa izplačila plač, ki jih prijavljamo tudi kot dohodninsko osnovo. Plačilo za nadomestilo ne sme biti višji od plačila, ki bi ga delavec prejel za čas dela. Lahko ga omejimo tudi na minimalno urno postavko. Samodejno pa bo program poskrbel, da nadomestilo ne bo nižje od zajamčene plače določene na vnosnem oknu ob vstopu v program. Osnova se bo ustrezno zmanjšala z višino količnika, ki ga določimo na ključu. Izbiramo lahko med obračuni:
- 02 - osnova za refundacije omejena na min. in max (urna postavka preteklega obdobja)
- 03 - osnova za refundacije omejena na min. in max (urna postavka preteklega meseca)
- 13 - osnova za refundacije omejena na min. in max (pov. plača preteklega obdobja)
- 17 - osnova za refundacije omejena na min. in max (pov. plača preteklega obdobja)
- 07 - osnova za refundacije brez omejitev
Obračun plačila nadur
Nadure so v večini primerov obračunane enako kot redno delo z ustreznim količnikom povečanja. Lahko pa izberemo tudi obračun 11 - Nadure: urna postavka za 174 ur. Nadura se bo izračunala glede na atribut plače (iz točk, bruta, urne postavke) in se preračunala na 174 ur. Npr. delavec ima atribut B - iz bruta, določeno je da ima bruto plače 2.000€. Urna postavka za naduro bo 2000/174 = 11,49€.
Izračun nadure je v primerih različnih atributov izračunan po naslednjih formulah:
• Atribut B – določena je bruto plača: bruto plača / fond ur * 174*količnik*eventualni dodatki določeni na ključu (staž, stalnost …) * število nadur
• Atribut U – določena je urna bruto postavka: urna postavka*174*količnik*eventualni dodatki določeni na ključu (staž, stalnost …) * število nadur
• Atribut D – določena je urna postavka delovnega mesta: urna postavka*174*količnik*eventualni dodatki določeni na ključu (staž, stalnost …) * število nadur
• Atribut T – določene so točke: ((št. točk * vrednost točk) + znesek tarifnega razreda) / 174 * količnik * eventualni dodatki določeni na ključu (staž, stalnost …) * število nadur
Obračun plačila razlike do minimalne plače
Obračun razlike do minimale plače se izvede v dveh korakih, zato sta potrebna dva obračuna
- 20 - razlika za delo v breme delodajalca
- 21 - prikaz osnove za prispevke od razlike do min. plače
Obračun materialnih stroškov
Povračilo materialnega stroška je odvisen od samega materialnega stroška za vsakega delavca posebej. Za avtomatski obračun pa izberemo oznako 12 - Materialni stroški: obračun prevozov/prehrane/drugih povračil.