Skip Ribbon Commands
Skip to main content
Navigate Up
Sign In

MIT Navodila

:

OD_Ključi - Vrste dela _1nad

Plače: Ključi - Vrste dela  

Dodatki ... v nadaljevanju določanja ključa sledi šest polj v katere vpišemo že obstoječe ključe na katerih se bodo zbirali določeni dodatki, kot so

  • dodatek iz naslova staža oz. minulega dela delavca
  • dodatek iz naslova stalnosti delavca v podjetju
  • dodatek iz naslova ocena delavca
  • dodatek iz naslova dosege norme
  • dodatek iz naslova pogojev dela
  • dodatek iz naslova ocene stroškovnega mesta delavca

Dodatek se bo na podlagi vpisanega % na delavcu ali % vpisanega na stroškovnem mestu (dodatek in naslova ocene stroškovnega mesta) izračunal od osnovnega zneska, ki ga določa sam obračun in eventualno tudi količnik (slednje določamo z sistemsko nastavitvijo).

Izračunan dodatek lahko zapišemo oz. prištejemo k osnovnemu znesku ključa, ki ga nastavljamo. Torej bomo v polje zapisali kar številko samega ključa (npr. nastavljamo parametre ključa 200 in želimo si, da se dodatek od tega ključa ne bi prikazoval na posebnem ključu. Zato v izbrani dodatek vpišemo kar ključ 200.)

X v polju pomeni, da se dodatek od zneska tega ključa ne bo obračunal. Hkrati je to tudi zaznamek, da je bilo tako določeno in ne gre za pozabljeno nastavitev (kot lahko pomeni prazno polje).

Prenos na ključ ... zneske, ki se izračunavajo s pomočjo izbranega obračuna, je v določenih primerih potrebno razdeliti na dva dela, npr. plačilo za redno delo in invalidnina. V polje vpišemo ključ na katerega želimo prenesti del zneska, v naslednjem polju pa določimo % za prenos. Razdelitev zneska je možna samo pri delavcih invalidih.

Vnos ur, faktorja, točk ali zneska na posamezni ključ ob vnosu ur in zneskov oz. možnost ali zahteva vnosa le teh je odvisna od nastavitev v naslednjih štirih poljih. Odločamo se le D - vnos da ali N - vnosa ni.

Enačba za ure ... enačbo za ure bomo vnesli v primeru, ko ur na sam ključ ne bomo vnašali ampak bomo število ur prebrali (sešteli) iz drugih ključev ob samem obračunu izplačila. Najbolj pogosti primer za uporabo enačbe za ure je izračun dodatka za npr. nočno delo. Recimo, da nočno delo obračunavamo na več ključih (ključ 003 - nočno delo med delovnim tednom, 004 - nočno sobotno delo, 007 - nočno nedeljsko delo in 008 - nočno praznično delo). V tem primeru bomo za dodatek na načno delo sešteli vse ure, ki predstavljajo nočno delo in jih zapisali na ključ. Enačba se bo glasila:  I_URE('003,004,007,008')       

Enačba za znesek ... enačbo za znesek bomo lahko določili v primeru obračuna s številko 98 in 99. Prav tako na ključ ne bomo vnašali zneskov. Uporabili pa jo bomo takrat, ko ustreznega že v naprej določenega obračuna ni.

Za izračun zneska imamo določene funkcije:

I_ZNES('ključ1,ključ2,...','*') .. vrne vsoto zneskov ključev; če se uporabi na koncu še '*', potem se upoštevajo zneski iz vseh stroškovnih mest izbranega ključa
I_URE('ključ1,ključ2,...') .. vrne vsoto ur ključev
I_TOCK('ključ1,ključ2,...') .. vrne vsoto točk ključev
I_FAKT('ključ1,ključ2,...') .. vrne vsoto faktorjev ključev
I_ZNESPOG('ključ1,ključ2,...')..vrne znesek za enačbo (ure.faktor + (delavci.pogoji dela /100))
I_ZNESKRED('ključ1,ključ2,...') vrne znesek kredita na posameznem Kreditorji, za delavca

Uporabimo pa lahko tudi matematične znake: plus, minus, deljeno, krat


Primer kompleksnejših enačb za znesek:
- IIF(DELAVCI.TURNUS='2',I_ZNES('005,006')*0.1,0)
I_URE('001,005,006,007,008,080,118,119')*0.25*DELAVCI.POGOJI_D
- IIF(DELAVCI.KLAS=' 2',I_ZNES('005,006')*0.1,0)+IIF(DELAVCI.KLAS='K2',I_ZNES('005,006')*0.1,0)+IIF(DELAVCI.KLAS='I2',I_ZNES('005,006')*0.1,0)
- ((DELAVCI.OSNOVA/174)*I_URE('080')*1.3)+((DELAVCI.OSNOVA/174)*I_URE('080')*(DELAVCI.STAZ+DELAVCI.STALNOST)/100)
- I_ZNES('380','*')/(M.FURE/8*DELAVCI.DEL_CAS)*I_URE('001,005,006,007,008,010,011,100,110,111,112,118,119','*')
- IIF(DELAVCI.NADO_OSN*0.8<=(1024.24/M.FURE),(1024.24/M.FURE*I_URE('136')),DELAVCI.NADO_OSN*0.8*I_URE('136')) 
- (I_ZNES('001,002,003,005,010,011,014,015,016,017,018,019,030,035,080,300,310,315,395,396,399'))/I_URE('001,002,003,005,010,011,014,015,016,017,018,019,030,035,080')*I_URE('260')​


Fond ur ... D-da ali N-ne. Ure na ključu se vštevajo v fond ur, ki naj bi jih delavec dosegel. Kontrola se izvaja ob obračunu izplačila. V fond ur se vštevajo redno delo, nadomestila, refundacije, medtem ko se nadure v fond ur ne vštevajo.

Vrsta izplačila dodatno opredeljuje posamezni ključ. Z vrsto izplačila oblikujemo rekapitulacijo po plačnikih. Na voljo nam je pomoč pri vnosu.

Vrsta izplačila....podrobnejša razdelitev.  Podatek  se uporablja v poročilih in pri razvrščanju dodatnih podatkov-poročanje o izplačilih (namesto M4/M8) v analitičnem delu REK obrazca. 

P - Redno delo

N - Nadomestila: dopusti in prazniki

B - Nadomestila: boleznine do 30 dni

R - Refundacije

O - Ostalo

A - Nadure

Z - Neizplačano

I - Invalidnina

M - Materialni dodatki

T - Neto odtegljaji

D - Dodatki za redno delo

S - Stimulacije

V - Dodatek za nadurno delo

E - Dopolnilno delo

X - Neopredeljeno

  

Delovne ure ... podatek ali so ure delovne ali ne bomo potrebovali ob obračunu povračila materialnih stroškov, kot sta prevoz na delo in prehrana na delu. Hkrati pa tudi za obračun stimulacije za 100% prisotnost. Tako poznamo tri oznake:

    • ure so delovne ure (delavec je dejansko bil na delu)
    • ure niso delovne vendar ne predstavljajo neželene odsotnosti (delavec do povračila materialnih stroškov ni upravičen, še vedno pa mu pripada eventualna stimulacija za 100% v mesecu)
    • ure niso delovne (delavec ni upravičen niti do povračila materialnih stroškov niti do eventualne stimulacije za 100% prisotnost; običajno boleznina)

Za M4 ... ure, znesek ali oboje se prikaže na M4 obrazcu oz. v XML datoteki v določeni rubriki

Osnova preteklega obdobja / meseca .... ali se znesek in ure na  ključu upoštevajo pri izračunu osnove preteklega obdobja in preteklega meseca. Izračun podrobneje opisan v rubriki Izračun osnov za refundacije in nadomestila.

Osnova za refundacijo ... ali se znesek in ure na ključu upoštevajo pri izračunu osnove za obračun refundiranih nadomestil. Po zakonu se mora upoštevati vse zneske obračunanih plač, ki se prijavljajo k osnovi za odmero dohodnine.

Prešifracija ... tako imenovani prešifracijski virmani tonejo v pozabo. Polje pa se uporablja za nakazilo zneska npr. dodatnega zavarovanja za vse delavce preko enega plačilnega naloga.

Zbir ... s pomočjo šifranta Zbiri za rekapitulacije ustvarimo lastno rekapitulacijo.

Razlika do minimalne plače ... obširna razlaga

Veza na prisotnost ... z oznako D določimo, da se bo ključ, ki ga nastavljamo obračunal samo v primeru, da je delavec 100% na delu v celem mesecu. To pomeni, da na njegovi plačilni listi ne bo nobenega ključa, ki ima v polju Delovne ure oznako N-nedelovne ure.

Olajšava ... uporaba tega podatka z ukinitvijo dodatnih dohodninskih olajšav izgublja pomen

Nad uredbo ... v primeru izplačila materialnega stroška nad uredbo vlade se to na ključu označi z oznako D.

Uporaba na DN/SN ... če ima podjetje proizvodnjo ali SN-je, kjer se lahko vnaša delo na ključe iz plač, se z oznako na tem polju določi v katerem modulu se ključ lahko uporablja. Oznaka na tem polju ne vpliva na vnose v plačah, pač pa samo na storitvenih oz. delovnih nalogih. Možne vrednosti:
     0 - ključ se ne uporablja na DN/SN
     1 - ključ se lahko uporablja samo na DN
     2 - ključ se lahko uporablja samo na SN
     3 - ključ se lahko uporablja na DN in SN      

 

 
 

 Klujc_1.del.PNG

 Slika 1 - prikaz drugega dela nastavitve ključa za redno delo