Kako pisati članke (navodila) 

Agenda

• Nekaj definicij in aksiomov
• Gradniki pisanja
• Izbira izrazov
• Gradniki članka
• Kako pisati
• Struktura članka
  

 Značilnosti, ki jih mora imeti učinkovito pisanje 

• Poštenost - honesty (avtor/-ji je/so odgovoren/-niza svoje pisanje, citiranje, kaj je res in kaj ni, kaj ni napisano, ...)
• Jasnost – accuracy (nejasnost v pisanju lahko povzroči nepotrebne zaplete, tudi etično vprašljivo)
• Vseobsežnost – comprehensivness (članek mora vsebovati vso potrebno informacijo, da ga ocenijo in ponovijo)
• Dosegljivost – accessibility (članek mora vsebovati naslove in podnaslove, povzetek,»vsebino«, konsistentno oblikovane strani)
• Konciznost – conciseness (krajši članek ima več možnosti, da bo prebran, kot dolg)
• Pravilnost – correctness (množica tipkarskih napak v vašem pisanju, napak pri sklicevanju na reference vzbudi dvom o kredibilnosti vsebine vašega pisanja)
• Olika – diplomacy
  

Gradniki vašega pisanja

• Besede
• Stavki
• Odstavki
• Naslovi in podnaslovi
• Posamezni deli besedila
• Podpoglavja in poglavja
• Besede (uporabljajte enostavne, jasne¸besede in fraze)
• Stavki (kratki, razumljivi, 15-20 besed)
• Odstavki (ena misel en odstavek, 150 besed, 10 stavkov)
• Naslovi in podnaslovi (konsistentnost vrstnega reda)
• Posamezni deli besedila (slike, tabele,...)
  

Izbira besed in izrazov 

• uporabljajte enostavne, jasne besede in fraze
• izbirajte “pravilne” besede
• izogibajte se
• nepotrebnemu žargonu (UPS, platforma, PICS, MEMS, 7.OP, SME, ROI, TK,...)
• evfemizmom / olepševalnicam
• frazeologmom
• seksističnega jezika
  

Izbira besed 

• Besede naj bodo čim bolj enostavne.
• Izogibajmo se imenitnim besedam in izrazom.
• Strokovne besede uporabljajmo glede na strokovnost občinstva.
• Ordinata/abscisa
• Lihe/sode
  

Nekaj odvečnih besed

• ... statistično značilno večji...
• ... zelo vpliven dejavnik...
• ... Naj poudarim v nadaljevanju, da je glede na dosedanja poročila drugih raziskovalcev, rezultat pričakovan...

Evfemizem​ / olepševalnice

Stvari, ki ljudi spravljajo v neugodje, ne popravljajmo z milejšimi ali bolj zamegljenimi izrazi:

• podražitev → formiranje višje cene
• kršitev zakona → neskladje z zakonom
• laž → prikrivanje resnice
• opomin (v šoli) → ne dosega minimalnih standardov
   

Frazeologemi in plehke fraze

• vreči puško v koruzo
• biti med Scilo in Karibdo / stati na razpotju
• izginiti kot kafra
• z dolgim nosom
• od repa do glave…

Te fraze so za kratek čas zanimive, prav kmalu pa postanejo neprijetne in dolgočasne.

Izberemo stil pisanja

Preden začnemo pisati osnutek, se odločimo, v kateri osebi in v katerem številu bomo pisali: v prvi ali drugi osebi ali neosebno, v ednini, dvojini ali množini.

• V  prvi osebi množine: “Za zagon programa kliknemo na ikono…”;
• v drugi osebi ednine: “Za zagon programa klikni na ikono…”;
• neosebno pa: ”Za zagon programa se klikne na ikono…”.
• Izbrani stil nato dosledno uporabljamo skozi celoten članek.

Primerna uporaba tvornika in trpnika

• Pri uporabi tvornika se dogajanje v stavku nanaša na povzročitelja dejanja, medtem ko se pri uporabi trpnika nanaša na prejemnika dejanja.
• Trpnik uporabljamo samo v posebnih primerih, ko je oseba:
• jasno znana,
• neznana,
• nepomembna ali
• če je neprimerno, da jo povemo.
  

Povezovanje stavkov 

Posamezne stavke med sabo poskušajmo logično čim bolje povezati. Primer:

1. Program sem večkrat poskušal zagnati. Ni mi uspelo.
2. Program sem večkrat poskušal zagnati, toda ni mi uspelo.
3. Kljub temu, da sem program večkrat poskušal zagnati, mi ni uspelo.

Prvi stavek samo pove dve dejstvi: da sem program skušal večkrat zagnati in da mi to ni uspelo.
Drugi stavek poda nasprotujoče razmerje med obema dejanjima.
Tretji stavek pa poleg nasprotujočega razmerja nakazuje tudi to, kaj je od obeh dajanj bolj pomembno: bolj kot to, da sem večkrat poskušal, je pomembno to, da mi zagon programa ni uspel.

Kako pisati boljše stavke

• Poudarjanje bistva stavka. Jedro stavka je podčrtano.
• Naročilo programa bi močno olajšalo delo. Boljše:“Program bi močno olajšal delo”
• Prisotnost naključnih napak smo odkrili prejšnji teden. Boljše:”Naključne napake smo odkrili prejšnji teden”
• Analiza programa se je izvedla. Boljše:”Program je bil analiziran”

O odstavkih

• Tudi posamezen odstavek ima svojo strukturo.
• Začne naj se s stavkom, ki napove, kaj odstavek prikazuje. Sledi jedro odstavka, ki je logična razlaga prvega stavka in vsebuje čim bolj logično povezane stavke.
• Odstavek mora biti primerne dolžine, da ga bralec lahko dojame. Če je predolg (npr. več kot 10 stavkov), ga razdelimo na dva odstavka. Kakšna dolžina odstavka je primerna, moramo ugotoviti sami glede na občinstvo.
  

Tri pravila za jasnost in nedvoumnost

1. Dosledna uporaba enakih izrazov. Če opisujemo računalniški program, bomo ta izraz uporabili velikokrat. Ne pišimo enkrat računalniški program, drugič programsko orodje, tretjič pa aplikacija.
2. Uporaba povezovalnih besed, ki kažejo logično povezavo med posameznimi stavki.
3. Uporaba zaimkov kot pridevnik samostalniku in ne kot samostoječi zaimki. Zaimki so besede kot ta, to, tisti…
   

Dosledna uporaba ključnih besed – primer

• Elektromagnetne karakteristike (snovi)
• Elektromagnetne lastnosti
• Dielektrične in magnetne lastnosti
• Permeabilnost in dielektričnost
• Dielektrične lastnosti
• Dielektričnost in permeabilnost 

Uporaba povezovalnih besed, ki kažejo logično povezavo med posameznimi stavki

 Besede lahko kažejo naslednje povezave:

• dodatek: tudi, in, končno, prvič (drugič, tretjič, itd…),dalje, dodatno, prav tako, podobno …
• primerjava: na enak način, prav tako, podobno …
• nasprotje: toda, vendar, kljub temu, po drugi strani …
• ilustracija: na primer, z drugimi besedami …
• vzrok – posledica: kot rezultat, zaradi, posledično, zato, tako …
• časovno ali prostorsko: Nad, okrog, prej, kasneje, levo, desno, kmalu…
• povzetek ali zaključek: na koncu, končno, kot zaključek …
  

Primer pravilne in nepravilne uporabe zaimkov:

nepravilno:
Program SIGRADE je namenjen koordinaciji nadtokovne zaščite, tudi za zaščitno napravo 7SJ63. Ta je najnovejši izdelek Laboratorija za preskrbo z električno energijo.

pravilno:
Program SIGRADE je namenjen koordinaciji nadtokovne zaščite, tudi za zaščitne naprave 7SJ63. Ta program je najnovejši izdelek Laboratorija za preskrbo z električno energijo.

V prvem primeru ni jasno, kaj je najnovejši izdelek: program SIGRADE ali zaščitna naprava 7SJ63.

Splošna pravila pisanja

1. Pisanje na delovnem mestu je »obrt« in ne »umetnost«
2. »Pozabite, kar ste se naučili v šoli«
3. Formulirajte vaše glavno sporočilo v enem stavku (20-25 besed)
4. Za pisanje uporabljajte krajše seanse
5. Kadarkoli je možno, pišite kolektivno
6. Med posameznimi fazami odložite pisanje vsaj za nekaj dni
7. Pisanje dajte prebrati sodelavcu/-ki
   

Uporaba slik in tabel

Izbira, kvaliteta in razmestitev slik veliko pripomorejo k vtisu, ki ga članek napravi na bralca.
 

• Slika (oz. tabela, graf, diagram poteka, načrt, fotografija… ) lahko pove veliko več kot samo besedilo.
• Slike so za bralca bolj zanimive kot besedilo, poleg tega pa bralec sliko hitreje razume in si jo bolj zapomni.
• Besedilo in slika v članku se morata dopolnjevati.
• Mesto slike v članku naj bo čim bliže za besedilom, ki sliko opisuje.
• Slike naj bodo pregledne in ne prenatrpane.
• Čeprav je slika del članka, mora biti opremljena z vsemi podatki, potrebnimi za pravilno razumevanje. Slika mora biti razumljiva tudi za bralca, ki ne prebera celotnega članka. K jasnosti slike pripomore tudi primeren naslov slike.

Izboljšanje preglednosti članka / besedila

• Ker bralci teme, o kateri pišemo, ne poznajo tako dobro kot mi, mora biti članek / besedilo čimbolj pregledno, da bralec lahko tekoče sledi od ideje do ideje.
• Osnovni način zagotavljanja preglednosti je ta, da bralcu pred začetkom povemo, kaj bomo povedali in zakaj.
• Na preglednost pa vplivajo še pravilen naslov, naslovi poglavij, seznami, uvod in zaključki.
  

Uporaba seznamov

• Stavek postane ob naštevanju hitro prekompliciran za bralca, zato raje uporabljajmo sezname.
• Program zahteva naslednje minimalne lastnosti sistema:
• Operacijski sistem Windows NT 4.0,
• 128 MB RAM,
• 326 MB prostora na trdem disku.
  

ali

• Program zahteva naslednje minimalne lastnosti sistema: a)Operacijski sistem Windows NT 4.0, b) 128 MB RAM,c) 326 MB prostora na trdem disku.
  

ali

• Program zahteva naslednje minimalne lastnosti sistema: Operacijski sistem Windows NT 4.0; 128MB RAM; 326 MB prostora na trdem disku.
   

Pravilna izbira naslova članka in naslovov poglavij/podpoglavij

•  Naslov naj bi vseboval dva podatka o temi:
• a) predmet teme in
• b) smisel oz. namen, obliko ali vsebino teme.
  
• Naslovi poglavij pa naj govorijo o vsebini posameznega poglavja, ki ga predstavljajo. Ko naslove preverjamo, se vprašajmo:
• Ali je naslov dovolj natančen? Bralcu namreč želimo pomagati, da bo vedel, kaj želimo povedati. Če bi tak naslov ustrezal tudi kakšnemu drugemu članku, ga moramo spremeniti tako, da bo bolj natančen.
• Ali se ga enostavno prebere in razume?
   

Nekaj napotkov za pisanje naslova

• Zapišite naslov / osnutek naslova zgodaj (ali več naslovov)
• Predlagana dolžina: 10-12 besed
• Ključna beseda naj bo na prvem mestu
• Uporabi enostavne besede, izpusti odvečne, brez kratic, ...
• Preveri na koncu, če naslov še vedno ustreza (zadnji) verziji članka

Pisanje uvoda

Ker bralec ne pozna teme tako dobro kot mi, moramo primerno razložiti kaj, kako in zakaj bomo neko stvar predstavili. To storimo v uvodu. Učinkovit uvod nam odgovori na vprašanja:

1. kaj je predmet pisanja – kaj članek obravnava,
2. kaj bi radi predstavili – kakšen je namen članka,
3. kaj je podlaga oz. ozadje obravnavane teme: podati moramo informacije, ki naj bi jih bralec vedel, da bo razumel naš članek,
4. kakšen je obseg članka: kaj je in kaj ni vključeno v članek,
5. kako je članek sestavljen: da se bralec lahko skoncentrira na trenutno vsebino brez premišljevanja, kaj bo sledilo,
6. v uvodu definiramo tudi ključne izraze, o katerih govori članek.